Enota 2: Medkulturne kompetence in komunikacija med kulturami

Prosti pretok ljudi v Evropi je bil do danes osrednji del in cilj politike Evropske Unije od njenega začetka do danes, in s podpisom Schengen-skega sporazuma 1985 leta, je Evropejcem omogočeno, da prosto potujejo med državami Unije. To skupaj z učinki globalizacije in post-kolonializma  pomeni, da so evropske družbe postale in postajajo vse bolj in bolj kulturno raznolike. Naj dodamo, v letu 2014 je bilo v državah EU živečih več kot 33,5 milijonov ljudi, ki niso pripadniki različnih nacionalnosti EU (Eurostat 2015). Glede na to je skupaj s svojo 500 milijonsko populacijo Evropa eden izmed najbolj raznolikih krajev na svetu (kontinentov) glede na lingvistično in kulturno raznovrstnost. Na primer, znotraj meja EU so v rabi 3 različne abecede, 24 uradnih jezikov, 60 drugih evropskih jezikov in po oceni 175 ne-evropskih nacionalnosti (EC 2015), vsaka izmed njih pa ima različno lastno kulturno in jezikovno dediščino.

  Uvod

Prosti pretok ljudi v Evropi je bil do danes osrednji del in cilj politike Evropske Unije od njenega začetka do danes, in s podpisom Schengen-skega sporazuma 1985 leta, je Evropejcem omogočeno, da prosto potujejo med državami Unije. To skupaj z učinki globalizacije in post-kolonializma  pomeni, da so evropske družbe postale in postajajo vse bolj in bolj kulturno raznolike. Naj dodamo, v letu 2014 je bilo v državah EU živečih več kot 33,5 milijonov ljudi, ki niso pripadniki različnih nacionalnosti EU (Eurostat 2015). Glede na to je skupaj s svojo 500 milijonsko populacijo Evropa eden izmed najbolj raznolikih krajev na svetu (kontinentov) glede na lingvistično in kulturno raznovrstnost. Na primer, znotraj meja EU so v rabi 3 različne abecede, 24 uradnih jezikov, 60 drugih evropskih jezikov in po oceni 175 ne-evropskih nacionalnosti (EC 2015), vsaka izmed njih pa ima različno lastno kulturno in jezikovno dediščino.

Ta raznovrstnost lahko predstavlja pomembne izzive za zdravstvene in socialne delavce, zdravnike, še posebej izrazito glede tematike staranja in spolnosti, saj sta obe pod zelo močnim vplivom kulture, tradicij in navad. Razen tega so lahko jezikovne razlike med zdravstvenimi/socialnimi delavci (zdravniki) in klienti tisti dejavnik, ki poslabša izvajanje in uresničevanje izzivov. Torej je medkulturna komunikacija področje, ki pridobiva na pomenu v zdravstvenem in socialnem varstvu.

  Ključna sporočila

  • Medkulturna komunikacija je vse bolj potrebna v zdravstvenem in socialnem varstvu
  • Kulturni vplivi so lahko še posebej močni pri obravnavanju tem kot so staranje, spolnost in spolno zdravje
  • Zdravstveni in socialni delavci bi se morali zavedati načinov oz. vzorcev, jih osvestiti, saj so jih oblikovali pod vplivom svojega kulturnega in religioznega okolja

  Učni cilji

  1. Povečati zavedanje o pomenu spoštovanja medkulturnih pristopov v komunikaciji
  2. Promovirati kulturno zavedanje med zdravstvenimi in socialnimi delavci, zdravniki, da se spodbuja prepoznavanje njihovega lastnega kulturnega okolja kot tistega, ki ga imajo njihovi klienti
  3. Prepoznati strategije za učinkovito vključevanje kulturno raznovrstnih skupin klientov

 

  Vsebina

 

Kulturo smo do danes že večkrat definirali in največ definicij obravnava kulturo kot norme, prepričanja, vrednote in družbene prakse, ki so skupne ljudem določenega nacionalnega, etičnega, družbenega in religioznega okolja. Kultura vpliva na obnašanje (vedenje), vzorce razmišljanja in načine komuniciranja ter na interakcijo z drugimi. Kot takšne so kulture skoraj tako raznolike kot ljudje, ki v njej živijo. Torej ne preseneča dejstvo, da mednarodna komunikacija teroristov pogosto uporablja analogijo ledene gore, da bi razložila kulturo (glej na primer, Hall 1989). Na površju so stvari, ki jih zlahka vidimo in preprosto prepoznamo, kot so obleka, hrana, glasba ali jezik. Sočasno pa so elementi pod to površino stvari, ki niso vidne očesu ali jih ne moremo razumeti, kot so ključna/temeljna prepričanja in stališča, koncepti časa in vzorci ter norme vzajemnega delovanja (interakcije) (Hall 1989). 

Med temi kulturnimi aspekti t.i. »pod površino« so naravnanosti in prepričanja, ki so povezana z dejstvi kot so staranje, spolnost in vloga spolov, kot tudi odnosi oz. interakcije zdravnik/pacient, predstave o skromnosti, vzorci verbalne in neverbalne komunikacije in definicije obscenosti – vsi ti lahko imajo močan vpliv na to, kako oseba iz določenega kulturnega okolja vstopa v interakcijo/vzajemen odnos z zdravstvenim in socialnim delavcem in z njim sodeluje v diskusiji o spolnem zdravju. Še posebej je treba izpostaviti, da so prepričanja in drže glede zdravja in bolezni, staranja in spolnosti  pod močnim vplivom posameznikovega kulturnega okolja. Roach (2004) je npr. odkril, da je imelo osebje v švedskih domovih za nego veliko bolj sproščen odnos do izrazov o spolnosti med njihovimi rezidenti, medtem ko v avstralski domovih za ostarele/nego ravno obratno – kar je posledica bolj liberalne kulturne naravnanosti do staranja in spolnosti na Švedskem. 

Orodje za oceno kulture in zdravja (CHAT) se lahko uporablja kot del modela PLISSIT, kadar komuniciramo s pacienti/klienti, ki prihajajo iz drugega/različnega kulturnega okolja kot njihovi zdravstveni in socialni delavci, zdravniki (Rosen et al. 2004). CHAT ima 14 postavk na kontrolnem seznamu, ki vključujejo Kleinman-ova 'Vprašanja za sprožanje (izvabljanje) pacientovega pojasnjevalnega modela' (Kleinman, Eisenberg & Good 1978). CHAT je narejen za uporabo v različnih kliničnih namestitvah, vendar z manjšo prilagoditvijo glede jezika kot npr. zamenjavo besed 'problem' ali 'tema' za bolezen. Je odličen in primeren za vključevanje oz. vgradnjo v PLISSIT model, kadar teče diskusija o temah glede spolnosti in/ali spolnem zdravju pri klientih iz različnih kulturnih in/ali jezikovnih okolij. Vprašanja so zasnovana tako, da spodbujajo konverzacijo in dajejo zdravstvenemu in socialnemu delavcu »večje razumevanje modela pacientovega zdravstvenega prepričanja, zdravstvene prakse in pričakovanja zdravljenja (obravnave)« (Rosen et al. 2004: 127).  (Rosen et al. 2004: 127).  Vprašanja, ki niso relevantna za klientov specifičen primer ali situacijo, zdravnik izpusti kot  je prikazano.

CHAT

  1. Kje sem se najprimerneje pogovoril o vlogi prevajalca - s prevajalcem in s pacientom?
  2. Kaj je po vašem mnenju povzročilo vašo bolezen/težavo?
  3. Zakaj se je po vašem mnenju bolezen/težava pojavila, ko se je?
  4. Kaj vam ta vaša bolezen povzroča?
  5. Kaj menite, kako resna je ta bolezen/težava? Menite, da bo dolgo trajala ali pa bo, po vašem mnenju, kmalu bolje?
  6. Česa se pri bolezni najbolj bojite?
  7. Katere so glavne težave, ki jih je povzročila bolezen pri vas?
  8. Kadar imate težavo, h komu se obrnete po pomoč?
  9. Za vašo oskrbo v prihodnosti, kaj menite, kdo naj pri njej sodeluje?
  10. Kaj ste že naredili za zdravljenje vaše bolezni/vaše težave?
  11. Kakšno vrsto zdravljenja bi po vašem mnenju potrebovali?
  12. Katere najpomembnejše rezultate zdravljenja pričakujete od obravnave?
  13. Je karkoli takšnega, kar bi lahko vplivalo na režim zdravljenja?
  14. Morda dvomite ali se počutite nelagodno ob sprejetih odločitvah?

Reflektivna aktivnost

Številna vprašanja v CHAT orodju, še posebej vprašanja 6,7,8,9 in 13, se nanašajo na vmesnik med vplivi nege (oskrbe) in družbe, kulture in religioznih vplivov.  Ob razmisleku na vsako izmed teh vprašanj, razmislite in ocenite, kako lahko vaša družba, vaše kulturno in religiozno okolje oblikuje vaše odzive.

 

Prenesi poglavje 2

Besedilo za poglavje 2

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izklju č no odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.