Enota 1: Razmerja in intimnost

Razvoj starejših ljudi je različen od posameznika do posameznika. Pravzaprav se v tej skupini pokaže več različnosti/individualizacij kot če naredimo primerjavo z zgodnejšimi obdobji življenja, saj so starejši najmanj homogena skupina. Kljub temu so družbena razmerja v kasnejšem življenju predmet dveh stereotipov, ki sta še vedno globoko zakoreninjena v javnih diskurzih. Najprej gre za t.i. zlom družbene in družinske generacijske solidarnosti, in kot drugo za »osamljenost v kasnejšem življenju«, ki sta glavni temi negativnih predstav povezanih s staranjem.

  Uvod

Razvoj starejših ljudi je različen od posameznika do posameznika. Pravzaprav se v tej skupini pokaže več različnosti/individualizacij kot če naredimo primerjavo z zgodnejšimi obdobji življenja, saj so starejši najmanj homogena skupina. Kljub temu so družbena razmerja v kasnejšem življenju predmet dveh stereotipov, ki sta še vedno globoko zakoreninjena v javnih diskurzih. Najprej gre za t.i. zlom družbene in družinske generacijske solidarnosti, in kot drugo za »osamljenost v kasnejšem življenju«, ki sta glavni temi negativnih predstav povezanih s staranjem. 

Osrednja prvina družbene integracije v vseh obdobjih življenja posameznika so pozitivni in smiselni družbeni odnosi. Kot je znano tesne zveze prispevajo k dobremu počutju sicer na splošno v življenju in tudi v starosti ni drugače. Da občutimo podporo in zadovoljstvo, k temu pripomorejo tudi družbena omrežja, ki lahko posameznika osrečujejo (Bennett & Riedel 2013).  Medtem ko so široka družbena omrežja pomembna, je dovolj že ena oseba, ki ji lahko zaupamo in nam je blizu, da pripomore v veliki meri k dobremu počutju, še posebej takrat, ko so potrebna kakšna zdravljenja ipd. (Meyer 2000). Pozitivni družbeni odnosi oz. razmerja so zaradi tega izrednega pomena, kajti ključna sta dostopnost in pridobivanje družbene podpore v primeru, da posameznik potrebuje pomoč in nego.

Za družbena razmerja v kasnejšem življenju so značilna štiri glavna merila (Höpflinger 2014):

  1. Večina zakoncev si deli eno gospodinjstvo in oba zakonca sta drug drugemu najpomembnejša podpora v vsakdanjem življenju. Večina drugih razmerij do sorodnikov in prijateljev temelji na principu »oddaljena intimnost«.
  2. Družinski odnosi vs. ne-družinski odnosi: sorodniki se štejejo za pomembnejše od prijateljev. Npr. starejši ljudje imajo tesnejše stike s svojimi vnuki kot pa z drugimi otroci ali najstniki.
  3. Sorodstvene vezi so danost, prijatelje lahko izbiramo po svoji volji.
  4. Starostne skupine na splošno razumemo kot generacije.

  Ključna sporočila

  • Človek kot bitje izbira, ima vpliv in spreminja svoje neposredno okolje in s tem spreminja svoje družbene zveze, odnose, ne glede na starost.
  • Starejši ljudje kažejo več diferenciacije/individualizacije v primerjavi z njihovimi zgodnejšimi obdobji življenja in jih iz tega razloga ne smemo obravnavati kot homogeno skupino.
  • Bistveni del intimne zveze v kasnejšem obdobju predstavljata nežnost in spolnost.

  Učni cilji

 Ob koncu vsake učne enote se od študentov pričakuje da:

  1. razumejo pomen značilnosti staranja in da znajo to razumevanje prenesti na oblikovanje svojega lastnega pogleda na starost in staranje.
  2. se zavedajo pomena socialnih omrežij kot instrumentalne podpore za starejše ljudi, saj imajo ta omrežja vpliv pri doseganju uspeha na pogajanjih družbeno-medicinskih intervencij oz. posredovanj.
  3. razumejo in podpirajo pomembnost intimnosti in spolnosti v kasnejšem življenju kot enega izmed ključnih elementov intimne zveze.

  Vsebina

 

Študija primera

Carl (75),  bivši mizar, in Sophie (74), bivša prevajalka, sta poročena že 45 let. Trenutno uživata kot upokojenca in uživata v prostem času na potovanjih in pri športnih aktivnostih. Njuni otroci imajo svoje družine in živijo oddaljeni od njiju, tako da Carl in Sophie preživita večino časa drug z drugim. Ponovno sta odkrila nežnost (npr. držita se za roke med sprehodi) in intimnost, ki ima veliko vrednost za njuno zvezo. Sophie pravi, da se počuti »mlada in bolj živa, če zdajšnje življenje primerja z obdobjem, ko je delala«. Carl je imel poškodovano hrbtenico in je bil hospitaliziran, in med dolgim okrevanjem, ko mu je morala biti Sophie ves čas v oporo, sta sklenila, da bosta več vložila v njuno fizično zdravje in sta se odločila za pohodništvo. Tako se lahko »kosata s svojimi vnuki, ko ju obiščejo, in lahko gresta tudi na izlete z versko skupino upokojencev«. Razen tega sta se odločila, da bosta uživala spolno aktivnost »tako dolgo, kot bo le mogoče«.

Vprašanja za diskusijo:

  1. Kako bi opisali življenje Carla in Sophie-je? Kako bi opredelili in označili zvezo med 1) obema partnerjema in med 2) drugimi ljudmi v družbenem okolju? 
  2. Gre za določene vidike oz. elemente, ki vas presenečajo ob branju študije primera? 
  3. Kakšen je vaš vtis glede njunega razmerja? Se razlikuje v primerjavi z vašimi osebnimi izkušnjami/ oz. pričakovanji, ki jih imate pri drugih starejših ljudeh?

Prenesi poglavje 1

Besedilo za poglavje 1

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije je izklju č no odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.